Terenska gosenična vozila lahko-razvrstimo v tri vrste glede na zgradbo podvozja: pol{1}}gosenična vozila (s smučmi ali kolesi na sprednji osi in gosenicami na zadnji osi); polno{2}}gosenična vozila (z gosenicami na sprednji in zadnji osi); in kolesna{3}}gosenična vozila (z zamenljivimi kolesi in gosenicami). Ta vozila imajo nizek pritisk na tla, minimalno pogrezanje, močan oprijem in odlično mobilnost. Povečana kontaktna površina izboljša oprijem, zmanjša relativni pritisk na tla in zmanjša verjetnost zagozdenja. Imajo tudi preprosto, robustno in vzdržljivo strukturo. Vzorci tekalne plasti in ostrogi na gosenicah zagotavljajo boljši oprijem na dežju, snegu, ledu ali terenu navzgor.
Krmilni mehanizem-terenskih goseničarjev se razlikuje od krmilnega mehanizma kolesnih vozil, predvsem zaradi razlike v hitrosti med gosenicami. Pogosti načini krmiljenja vključujejo diferencialno krmiljenje in krmiljenje z zaviranjem. Njihovi krmilni sistemi pogosto uporabljajo hidravlično-mehansko diferencialno krmiljenje, ki je sestavljeno iz hidravličnega prenosa, diferencialne naprave in krmilne enote. S pomočjo hidravlične tehnologije porazdeli pogonsko silo, s čimer doseže neodvisen in natančen nadzor levega in desnega koloteka.
Kar zadeva materiale gosenic, poleg tradicionalnih jeklenih gosenic sodobna gosenična vozila pogosto uporabljajo gumijaste gosenice. Gumijaste gosenice imajo prednosti, kot so majhna teža, nizka raven hrupa, dobro blaženje udarcev, močna odpornost proti koroziji in minimalna škoda na asfaltiranih cestah. Vendar pa imajo tudi slabosti, kot so omejena moč, relativno kratka življenjska doba in potreba po popolni zamenjavi po poškodbi. Z napredkom v tehnologiji materialov se nosilnost-gumijastih gosenic nenehno izboljšuje, njihova uporaba pa postaja vse bolj razširjena.
